Natečajna rešitev kolesarske brvi v Irči vasi je odgovor na problematiko prečkanja reke Krke in razširitvi športnega parka Portoval iz desnega na levi breg.

Vodilo oblikovanja rešitve je razmislek o čimmanjšem posegu v naravo. Tako z vidika gradnje kot tudi prostorske zaznave. Brv v svojem oblikovanju vleče vzporednice z ostalimi mostovi na reki Krki – gostota podpor, ravna površina, lesena zasnova. Svojo sodobnost pa išče v svoji preprostosti. Preprostost prečkanja, preprostost gradnje in preprostost vzdrževanja.

Betonski stebri so oblikovani tako, da kar najmanj posega­jo v rečni režim. Njihov razstoj omogoča, da plovba in morebitne naplavine nemoteno zaobidejo konstukcijo. Do kote stoletnih voda je betonski monolit­ni steber, ki se nad njo razcepi v dva, s čimer zagotavlja dovolj pohodne površine za mešano, peš-kolesarsko, uporabo.

Za zagotavljanje enostavnega prehoda je brv na obeh bregovih poravnana, tako jo lahko pešci kot kolesarji prečkajo brez večjih fizičnih naporov. Oporni­ki na obeh bregovih so izvedeni s tehnologijo armirane zemljine, ki se jo po izvedbi zazeleni in tako postane del naravne krajine.

Oblikovanje lesene konstrukcije brvi je razmislek o do­brem počutju uporabnikov in zagotavljanje stika z reko. Tako se leseni lepljeni nosilci ne uporabijo kot celotna višina ograje, saj bi s tem onemogočili otrokom nemoten pogled na reko, ampak se nad pohodno površino dvigne­jo ravo toliko, da uporabnikom vseh starosti omogočijo občutek varnosti ter pogled na gladino reke Krke.

Ureditev okolice brvi predvidi, da se zaraščen gozd počitsti nizkega grmovja in nekaterih dreves, ki se jih uporabi za izdelavo urbane opreme. Vstopna ploščad na južni strani brvi se oblikuje kot »urbani gozd« in posnema vertikale drevesnih debel. Znotraj različno visokih lesenih stolpičev se uredi peščeno počivališče za kolesarje – stojala za kolesa, servisna kolesarska enota, pitnik, koši za smeti in sedišča.